Virusna obolenja mačk

MAČJI AIDS – FIV – (feline immunodeficiency virus)

 Kaj je FIV?

Povzročitelj imunske pomanjkljivosti mačk je virus. Kot virus FeLv tudi ta spada v skupino retrovirusov (RNK virusi). To obolenje bi lahko poimenovali tudi mačji AIDS. Virus je podoben virusu HIV, vendar pri ljudeh ne povzroča bolezni.

Kako se mačka okuži s FIV?
V največji meri se virus nahaja v slini živali, ki je okužena.
Prenos je tako najpogosteje:

• ob ugrizih,
• ko okužena samica liže svoje mladiče,
• hranjenje iz iste posodice.

Seveda to niso edini možni prenosi. Mladiči se lahko okužijo od matere že med brejostjo in kasneje preko mleka. Virus se prenaša tudi ob parjenju.

Kaj se zgodi, ko virus pride v telo?

Naseli se v bezgavkah, kjer napada bela krvna telesca ( T- limfocite) in jih uničuje. Ker so ti limfociti soodgovorni za obrambo telesa, tako virus slabi obrambni sistem živali. Taki mački postanejo dovzetni za vse mogoče okužbe iz okolja.

Znaki, ki kažejo, da ima mačka FIV:

• slabo počutje živali/ depresija
• neješčnost, hujšanje
• vnetje dlesni in/ali ustnih sluznic
• dalj časa trajajoče driske
• izcedek iz oči, vnetja ušes,…

Kadar pri mačkah opazite take znake, je najbolje, da obiščete veterinarja. Ta vam bo na podlagi, anamneze, kliničnega pregleda in testov ( hitri test za FIV/FeLv, pregled krvi – krvna slika in biokemija ) lahko potrdil ali ovrgel sum na FIV.

Kaj storiti, če ima vaša muca FIV?
Bolezen je neozdravljiva, vendar to še ne pomeni, da bi bilo mucka potrebno nujno evtanazirati (tako kot pri ljudeh, HIV še ne pomeni bolezni). Za evtanazijo se odločamo takrat, ko je zdravstveno stanje živali že zelo slabo, oziroma kadar ne moremo preprečiti, da bi taka žival prihajala v stik z zdravimi.

V ostalih primerih bo veterinar glede na znake, ki jih ima vaša žival, predpisal podporno terapijo v smislu vitaminov, po potrebi antibiotikov in infuzij (če je žival resnejše oslabela). Ob primerni oskrbi in rednih kontrolah bo naš ljubljenec lahko živel še več let, kot vesten lastnik pa mu morate preprečiti stik z zdravimi mačkami in s tem širjenje okužbe.

Kako preprečiti okužbe?

• cepljenje ne obstaja
• kastracija zunanjih samcev ( manj pretepov, ugrizov, …)
• sterilizacija samic, sploh zunaj živečih
• ločevanje zdravih in obolelih živali

MAČJA KUGA (PANLEUKOPENIJA)

Kdo je povzročitelj in kako resen je?
Povzročitelj bolezni, ki je za mačke zelo nevarna je virus, ki spada v skupino parvovirusov . Za obolenje so najbolj dovzetne mlade živali, ki lahko kljub ustrezi terapiji poginejo v zelo kratkem času. To pa še ne pomeni, da odrasle mačke ne morejo zboleti. Dovzetne so prav vse živali, ki niso cepljene, ne glede na starost. Mačke, ki bolezen preživijo, ostanejo imune celo življenje.

Kako se bolezen prenaša?
Povzročitelj se nahaja v vseh izločkih obolelih živali ( blato, slina , urin, …). Ker pa je ta tip virusa eden najbolj odpornih v naravi, se povzročitelj lahko prenaša tudi z vodo, hrano, opremo, oz. vsem s čimer je bila okužena žival v stiku.

Znaki bolezni:

• bruhanje
• potrtost
• driska, ki se navadno pojavi šele nekaj dni po obolenju; driska je lahko krvava ali pa tudi ne.
• povišana telesna temperatura, kot posledica dodatnih okužb z bakterijami
• dehidriranost zaradi bruhanja in driske

Ko se pri mačkah pojavijo taki znaki, sploh če mačka ni cepljena, je potrebno čim prej poiskati veterinarsko pomoč.

Zdravljenje
Živalim se nudi podporna terapija (tekočina, vitamini, elektroliti), antibiotiki, ki bodo preprečevali naknadne bakterijske okužbe in zdravila, ki preprečujejo drisko in bruhanje. Kljub zdravljenju, se zlasti pri zelo mladih muckih in živalih, ki so tudi drugače oslabele lahko zgodi, da poginejo.

Zaščita:
Najbolje je, da že mladičke zaščitite s cepivom. Pri tem je potrebno vedeti, da morajo biti živali ob
cepljenju zdrave in razgliščene. Cepljenje poteka po programu cepljenj.

MAČJI PREHLAD
(obolenje zgornjih dihalnih poti – Calici in Herpes virus)

Povzročitelj in poti okužbe:
Mačji prehlad povzročata dva virusa (herpes virus 1 in calici virus), ki se občasno kombinirata z eno ali več bakterijam. Prenos bolezni je navadno kapljičen s kihanjem ter izcedkom iz oči innosu. Najpogosteje obolijo mlade živali, vendar to ni pravilo. Za bolezen so dovzetne vse necepljene živali.

Znaki ki kažejo na obolenje:

• povišana telesna temperatura
• kihanje in izcedek iz nosu, ki je lahko tudi gnojen. Občasno lahko mačka izgubi glas.
• vnetje in izcedek iz oči
• slinjenje

Če ni dodatnih bakterijskih okužb, bolezen navadno mine v 5-7 dneh, zlasti če živali nudimo podporno terapijo v obliki vitaminov, infuzij in antibiotikov. Izcedek iz nosu in oči je potrebno redno čistiti, obolelo mačko pa je potrebno ločiti od zdravih.

Zaščita:
Najbolje je, da že mladičke zaščitimo s cepljenjem. Pri tem je potrebno vedeti, da morajo biti živali ob cepljenju zdrave in razgliščene. Cepljenje poteka po programu cepljenj.